Kužatu vsiljena naglica življenja

od nekdaj z velikim zanimanjem spremljam energije okolij v katerih se znajdem ... 

in nemogoče je spregledati, da je življenje zadnja leta noro intenzivno ...

vse se dogaja z neverjetno hitrostjo in naglico ... hitenje, ki meji že na nekakšno norost ... 

želim poudariti, da zapisana občutja niso mišljena kot pisanje pritožb o napačnem tempu bivanjske izkušnje ... 

namreč prepričana sem, da smo ljudje sposobni izmojstriti umirjenost in osredotočenost tudi v vrtincu dogajanj ... 

v središču tornada je tisti spokoj, popolna umiritev ... s primernimi orodji dosegljiva vsakomur izmed nas ... 

besede o dirkališču življenja pišem zaradi kužatov ... 

namreč potreba po 'takoj', 'sedaj', 'hitro', 'kaj se še čaka' se je močno ugnezdila na področje odnosa človeka in kužata  ... kar postaja za dušo kosmatinca zoprna težava ... 

hrepenenje po 'takoj' smo izmojstrili do te točke, da našim štirinožcem skorajda ne omogočimo njihove časovnice osebnostnega razvoja ... ker je za nas ljudi prepogosto polžje počasna ... 

pa sploh ni ... kadar realno posvetiš na področje vzgoje psa je razvoj pasje identitete čisto takšen kakršnega si je zamislila narava ... ustrezen v tajmingu ... in če je ta potek s človeškega zornega kota počasnejše narave potem ... ja ... no ... potem je to (človeška) težava ... ki jo človek nato poriva na področje psa ... in s prstom kaže na tega repatega krivca ... 

sedaj pa stop! ... 

psa se vzgaja precej časa ... v povprečju vzgoja traja dve leti pasjega življenja ... finese gladimo in poliramo tudi do tretjega, četrtega (odvisno od številnih elementov odnosa skrbnika in njegovega spremljevalca) ... 

številni skrbniki se primejo za glavo, ko me slišijo tako govoriti ... večinski delež ljudi si želi 'hitreje' ... 

ampak za tačkota 'brzinsko' ni vedno tudi najbolje ... še manj pa na dolgi rok učinkovito in stabilno ... 

živa bitja potrebujemo čas za oblikovanje ... in za prehod iz mentala, čustev v telesno pomnjenje ... mišični spomin ... spontani odzivi ... avtomatizirani ... 

odprem še eno področje, ki hrepeni po 'turbo pogonu' ... 

želja po 'hitrem popravku/fiksu' se noro močno vrže v ospredje pri neželjenih vedenjskih odzivih psa ... 

šele tu je divjanje proti cilju izstopajoča poteza človeka ... 

pri katerih vedenjih je želja po dirkanju najbolj opazna ... po domače: katera vedenja si človek želi čim hitreje 'popraviti': 

• odnos kužata do drugega psa, človeka, prometa oz. posplošeno: do okolja,
• zapuščanje (neograjenega) dvorišča,
• odzivnost v vsakih situaciji,
• hoja na popuščenem povodcu, 
• lajanje (ločitvena tesnoba),
• vzpenjanje na ljudi (poskočnost),
• iskanje packarije ...  

in na temo omenjenih alinej skrbniki iščejo 'hitre sanacije izziva' v sledečih dirkalnih avtomobilih:

• električna (elektronska, vibracijska in vse ostale variante) ovratnica,
• zatezne, polzatezne, bodeče in druge ovratnice, 
• brcanje, davljenje, kričanje, obešanje,
• elektronska ograja, 
• visokoferkevnčni zvoki,
• različne oblike vodnega udejstvovanja ...  

misliš, da pretiravam ... da kdo na svetu 'brca in davi psa' ... 

ljuba duša presenečen bi bil kolikokrat me kdo vpraša: "... kaj pa električna ovratnica ..." 

'valjda' ... zakaj hudiča se po gmajni poditi in psa odzivnosti učiti, če obstajajo električne ovratnice ... 

bedasta jaz ... 

buča neumna ... 

ali pa "moj kuža ubija kokoši ... kaj mi je storiti?" ... in začneš z zgodbo o preventivi, učenju ... in te človek prekine z "kaj pa električna ovratnica?" ... 

roke vijem v nebo, pulim lase in se sprašujem: " ... ali je to sedaj nebeško sredstvo pasje ubogljiovsti? ... splošna rešiteljica al' kako ..." ... 

in če se ob mene, 'deklarirano in etiketirano nasprotnico tresenja psa' pogosto zatakne tema 'električnih ovratnic' kako je šele pri tistih pasjih učiteljih, ki ta orodja 'hitrih rezultatov' z vnemo uporabljajo ...  

pozor! ... pomni! ... 

ironija življenja: pogosto grobi prijemi, hitri fiksi ne dajo nobenega oprijemljivega rezultata ... pogosto je edini izkupiček porušen odnos človeka in kužata ... in/ali prestrašena, travmatizirana pasja duša ... 

potem takem je na mestu (retorično) vprašanje: hitri učinki ... za dobrobit koga ali česa? ...

nikogar! ... če se lahko oglasim ... 

a si lahko ponosen nase kadar kužatu povzročaš bolečino? ... 

ja ... to ni nelagodje ... to je bolečina celotnega psa ... ne (samo) telesa ... holističnega psa ... 

nobena hitra rešitev ni vredna bolečine kužastega prijatelja, partnerja, zaveznika ...

obstajajo drugačne poti ... z lepšimi razgledi ... vendar so navadno serpentinaste ... zahtevajo počasnejše križarjenje ... 

ampak veš kaj ... vodijo pa k cilju ... in zaključku, ko nosiš nasmeh na ustih, spokoj v srcu, novo znanje in zavedanje, da si zaslužiš biti ponosen nase in na kužata ... 

ostajam zvesta umirjeni, vendar vztrajni pasji vzgoji in/ali oblikovanju vedenjskih odzivov ... 

življenje je zgolj eno ... skozi življenje se učimo (tudi) preko oblikovanja odnosov ... 

za nas 'pasje duše' je eden pomembnejših odnosov ta, ki ga kreiramo s kužatom ... 

kreacija le-tega naj temelji na medsebojnem spoštovanju ... razumevanju ... vztrajnosti ... ljubezni ... partnerstvu ... 

in ne na 'hitrem fiksu', ki se lahko izjemno naglo sprevrže v mega kiks porušenega odnosa ... 

tačko si gotovo in v vsakem primeru zasluži precej in mnogo več ...