Kužatu vsiljena naglica življenja

od nekdaj z velikim zanimanjem spremljam energije okolij v katerih se znajdem ... 

in nemogoče je spregledati, da je življenje zadnja leta noro intenzivno ...

vse se dogaja z neverjetno hitrostjo in naglico ... hitenje, ki meji že na nekakšno norost ... 

želim poudariti, da zapisana občutja niso mišljena kot pisanje pritožb o napačnem tempu bivanjske izkušnje ... 

namreč prepričana sem, da smo ljudje sposobni izmojstriti umirjenost in osredotočenost tudi v vrtincu dogajanj ... 

v središču tornada je tisti spokoj, popolna umiritev ... s primernimi orodji dosegljiva vsakomur izmed nas ... 

besede o dirkališču življenja pišem zaradi kužatov ... 

namreč potreba po 'takoj', 'sedaj', 'hitro', 'kaj se še čaka' se je močno ugnezdila na področje odnosa človeka in kužata  ... kar postaja za dušo kosmatinca zoprna težava ... 

hrepenenje po 'takoj' smo izmojstrili do te točke, da našim štirinožcem skorajda ne omogočimo njihove časovnice osebnostnega razvoja ... ker je za nas ljudi prepogosto polžje počasna ... 

pa sploh ni ... kadar realno posvetiš na področje vzgoje psa je razvoj pasje identitete čisto takšen kakršnega si je zamislila narava ... ustrezen v tajmingu ... in če je ta potek s človeškega zornega kota počasnejše narave potem ... ja ... no ... potem je to (človeška) težava ... ki jo človek nato poriva na področje psa ... in s prstom kaže na tega repatega krivca ... 

sedaj pa stop! ... 

psa se vzgaja precej časa ... v povprečju vzgoja traja dve leti pasjega življenja ... finese gladimo in poliramo tudi do tretjega, četrtega (odvisno od številnih elementov odnosa skrbnika in njegovega spremljevalca) ... 

številni skrbniki se primejo za glavo, ko me slišijo tako govoriti ... večinski delež ljudi si želi 'hitreje' ... 

ampak za tačkota 'brzinsko' ni vedno tudi najbolje ... še manj pa na dolgi rok učinkovito in stabilno ... 

živa bitja potrebujemo čas za oblikovanje ... in za prehod iz mentala, čustev v telesno pomnjenje ... mišični spomin ... spontani odzivi ... avtomatizirani ... 

odprem še eno področje, ki hrepeni po 'turbo pogonu' ... 

želja po 'hitrem popravku/fiksu' se noro močno vrže v ospredje pri neželjenih vedenjskih odzivih psa ... 

šele tu je divjanje proti cilju izstopajoča poteza človeka ... 

pri katerih vedenjih je želja po dirkanju najbolj opazna ... po domače: katera vedenja si človek želi čim hitreje 'popraviti': 

• odnos kužata do drugega psa, človeka, prometa oz. posplošeno: do okolja,
• zapuščanje (neograjenega) dvorišča,
• odzivnost v vsakih situaciji,
• hoja na popuščenem povodcu, 
• lajanje (ločitvena tesnoba),
• vzpenjanje na ljudi (poskočnost),
• iskanje packarije ...  

in na temo omenjenih alinej skrbniki iščejo 'hitre sanacije izziva' v sledečih dirkalnih avtomobilih:

• električna (elektronska, vibracijska in vse ostale variante) ovratnica,
• zatezne, polzatezne, bodeče in druge ovratnice, 
• brcanje, davljenje, kričanje, obešanje,
• elektronska ograja, 
• visokoferkevnčni zvoki,
• različne oblike vodnega udejstvovanja ...  

misliš, da pretiravam ... da kdo na svetu 'brca in davi psa' ... 

ljuba duša presenečen bi bil kolikokrat me kdo vpraša: "... kaj pa električna ovratnica ..." 

'valjda' ... zakaj hudiča se po gmajni poditi in psa odzivnosti učiti, če obstajajo električne ovratnice ... 

bedasta jaz ... 

buča neumna ... 

ali pa "moj kuža ubija kokoši ... kaj mi je storiti?" ... in začneš z zgodbo o preventivi, učenju ... in te človek prekine z "kaj pa električna ovratnica?" ... 

roke vijem v nebo, pulim lase in se sprašujem: " ... ali je to sedaj nebeško sredstvo pasje ubogljiovsti? ... splošna rešiteljica al' kako ..." ... 

in če se ob mene, 'deklarirano in etiketirano nasprotnico tresenja psa' pogosto zatakne tema 'električnih ovratnic' kako je šele pri tistih pasjih učiteljih, ki ta orodja 'hitrih rezultatov' z vnemo uporabljajo ...  

pozor! ... pomni! ... 

ironija življenja: pogosto grobi prijemi, hitri fiksi ne dajo nobenega oprijemljivega rezultata ... pogosto je edini izkupiček porušen odnos človeka in kužata ... in/ali prestrašena, travmatizirana pasja duša ... 

potem takem je na mestu (retorično) vprašanje: hitri učinki ... za dobrobit koga ali česa? ...

nikogar! ... če se lahko oglasim ... 

a si lahko ponosen nase kadar kužatu povzročaš bolečino? ... 

ja ... to ni nelagodje ... to je bolečina celotnega psa ... ne (samo) telesa ... holističnega psa ... 

nobena hitra rešitev ni vredna bolečine kužastega prijatelja, partnerja, zaveznika ...

obstajajo drugačne poti ... z lepšimi razgledi ... vendar so navadno serpentinaste ... zahtevajo počasnejše križarjenje ... 

ampak veš kaj ... vodijo pa k cilju ... in zaključku, ko nosiš nasmeh na ustih, spokoj v srcu, novo znanje in zavedanje, da si zaslužiš biti ponosen nase in na kužata ... 

ostajam zvesta umirjeni, vendar vztrajni pasji vzgoji in/ali oblikovanju vedenjskih odzivov ... 

življenje je zgolj eno ... skozi življenje se učimo (tudi) preko oblikovanja odnosov ... 

za nas 'pasje duše' je eden pomembnejših odnosov ta, ki ga kreiramo s kužatom ... 

kreacija le-tega naj temelji na medsebojnem spoštovanju ... razumevanju ... vztrajnosti ... ljubezni ... partnerstvu ... 

in ne na 'hitrem fiksu', ki se lahko izjemno naglo sprevrže v mega kiks porušenega odnosa ... 

tačko si gotovo in v vsakem primeru zasluži precej in mnogo več ...

Namen 'razumevanja psa' ni iskanje zunanjega krivca

Ljudje radi obračamo prst stran od sebe. 

Preprosteje in varneje je ta prst usmeriti na/v nekoga ali nekaj drugega. 

Človeško delovanje imenovano: Prelaganje 'krivde', tiste 'ta prave' ali namišljene. Vrsta niti ni pomembna. 

Sebe oprati odgovornosti, da se zjutraj lažje pogledaš v zrcalo! Ja, to je tisto, kar šteje.

Je to oblika 'laganja'? Človeštvo je izmojstrilo 'nisem jaz - on/ona/ono je krivo'. 

Pa še paradoks! Če si to krilatico 'nisem jaz - on/ona/ono je krivo' ponavljaš iz dneva v dan, celo verjameš, da govoriš in misliš neizpodbitno resnico.

Ubogi jaz! Lej kakšna krivica me je doletela! Jaz nič kriv in dolžen trpim posledice življenjskih dogodkov. 

Vprašam: Kdo pa je vodja tvojega življenja? Sosed? Sodelavec? Mož? Tašča? Otrok? Pes? Voznik avtobusa? Mimoidoči?  Bog? Predsednik? Vodja parlamenta? Vreme?

Ponavljam: Kdo igra glavno vlogo v filmu tvojega življenja? 

Ti! V mojem 'Jaz'! In nihče drug! Ti si vodja svoje zemeljske izkušnje in jaz svoje! Na zaključku poti si odgovoren zgolj in samo in izključno Sebi! 

Draga duša ... daj ... vzami se v roke in začni živeti sebe s vsemi 'ups-i in downs-i' eksistence. 

No toliko okoli človeka.

Prestavimo žaromet na tandem: človek in pes!

1 ... 2 ... 3 in tukaj je: ogledalo resnice skrbnikom. 

Šolo sem poimenovala Pasja šola Razumeti psa!

Prepričana, da je razumevanje psa osnova za top življenje s kužatom. 

Pogosto v interakcijah s strankami pojasnjujem vedenjske odzive psa. Celo paleto odzivov ... od pasjih presenečenj, razmišljanj, nelagodij, videnj nečesa drugačnega, do slišanj ... 

... in na koncu tega 'prevajalskega procesa pasje govorice' in v primerih, ko se pokaže, da je zaradi dobrobiti psa potrebno reakcije kužata malce obrniti, dodam: "Ampak to, da razumeš odzive psa ne pomeni, da se zgodba na tej točki zaključi! Ne! Razumevanje tega trenutka je najina štartna pozicija za aktivacijo v ustrezno smer! Razumevanje je osnova uspešnega delovanja!" ... 

Ni odpustka. Ni opravičil za 'neprimerne' odzive kužata! 

Odgovornost je izključno in samo tvoja ali moj pes - moja! 

Pes je odraz tebe! Zrcali celoten barvni spekter osebnosti človeka. 

Pri katerih pasjih vedenjskih odzivih najpogosteje iščemo 'krivce' izven sebe samega? 

Na vodilno pozicijo gotovo sodi:

• odnos psa do drugih psov ... ni ga 'izgovora' aka 'krivca' za katerega nisem še slišala ... najpogosteje: neprijetna izkušnja, velikost psa, način pasjega gibanja, barva psa, kako nosi rep, kako diši ... 
• odnos do ljudi ... predvsem vzpenjanje na ljudi ... potem pa gibi rok, sklanjanje, ... drugačnost v očeh psa: invalidnost, palice, pokrivala, otrok ... 
• sobna čistoča ... 
• ločitvena tesnoba ... 
• strahovi ... stopnišča, vozila, pirotehnika, nevihte, insekti, mrak in tema, dež, plapolanje, baloni ... 

in tako bi lahko naštevala v neskončnost ... v vseh teh in neštetih ostalih primerih se skrbnik 'izgovarja' na nekoga/nekaj drugega!

Pozor: izpostavljene situacije nisem zapisala z mislijo 'da za psa niso stresne in celo travmatične' ... Nasprotno!

Hudičevo naporne so ... za oba: psa in skrbnika! 

Sporočilo: ali želiš ostati znotraj tega horor filma? ali je čas, da stopiš v kakšen drugačen žanr? 

Moč imaš! Nisi žrtev! 

In kar je še pomembneje! Opolnomoči psa! Pes si zasluži drugačno izkušnjo bivanja! Odgovornost ali do te transformacije pride je izključno in samo tvoja! 

Razumevanje psa je izhodiščna točka ... aktivacija je pot do cilja ... srečnega, zadovoljnega, OPOLNOMOČENEGA PSA! 

Opolnomočiti psa sporoča, da Pes to Nekaj ima