Strpnost ... ugasniti predsodke

 ... nisem oseba za koledarčke ... letošnji se je zgodil prvikrat v življenju ... 

... tale moj kartični koledarček s kanaliziranimi namigi, kako čimbolje uporabiti energije dneva, je res čudovita stvaritev ... in na šestnajstega novembra je izpisal: "svetovni dan strpnosti" ... 

... ojoj ... tema o kateri lahko pišem, rišem, govorim, kričim, krilim z rokami, copotam z nogami v nedogled ... 

... rodila sem se v družino, ki se prehranjuje s predsodki (predsodki so osnovno živilo ... imeli smo jih za zajtrk, kosilo in večerjo in še za vse medobroke) ... člani moje primarne družine se prenajedajo z nesprejemanjem ... obsojanjem ... kazanjem s prstom ... 

... okolje mojega otroštva, mladosti "... če ne razmišljaš kot jaz, nisi pravi ..." 

... in od vseh duš se ravno moja utelesi v tovrstno situacijo ... duša, ki sprejema vse in vsakogar ... in hkrati ohranja zavedanje sebe ... ekstremno močno zavedanje sebe ... takšno za katero sem se pogosto borila (ravno proti družinski dinamiki) ... 

... vseeno mi je kdo si (predsednik, pevec, profesor, otrok, najstnik, igralec, izumitelj ...) ... kakšen si (visok, nizek, debel, suh, plešast, dolgolas ...) ... katero energijo častiš (angele, Boga, Jezusa, znanost, nikogar ...) ... kako razmišljaš ... če se strinjava ali sva si v miselnih procesih diametralno nasprotna ... spolna usmerjenost (lej tvoja in moja stvar) ... oblačenje (zaradi mene tudi če se ne) ... glasba (naj te osreči) ... filmi, gledališče, balet (naj prinašajo radost ne glede na zvrst) ... prehrana (naj ti na vseh ravneh ustreza) ... 

... dokler ne škoduješ drugim ... živi z nasmehom ... če te osrečuje plesati po pločnikih pleši (pogosto počnem ... poskusi) ... če poješ na ves glas, pa je itak vse izven tona in ritma (poj! smej se! kaj koga briga ... če to ni ob poznih nočnih urah ob bolnišnicah in hišah poj ljuba duša) ... 

... razumeš ... "... LIVE AND LET LIVE ..." sem imela izpisan na vseh možnih površinah od ranih najstniških let ... in ga živim ... 

... tudi na področju pasjeslovja ... "... ŽIVI IN PUSTI ŽIVETI ..." ...

... pogosto ne morem verjeti, da se celo znotraj pasjega sveta dogajajo predsodki ... in še številni so ... 

(1) ... mali družni kužki lajajo na ostale pse (hmmmm ... a res? ... pa če ... se vprašaj zakaj? ... da je pes tako ustrojen ... hmmm!),

(2) ... moškemu pa res ne paše maltežan ali mops ali pekinčan ali ... ja pa muce jim tudi ne pašejo ... no moškim itak vse kar je nežno ne paše (zavijam z očmi in si mislim svoje), 

(3) ... tisto, kar je 'staff' in kar je 'bull' in kar ima pristrižena ušesa in je rotvajler pa doberman ... hitro se spakiraj stran, ker to so napadalni psi (ma ja ... res? ... ponovno psi ... tisti amstaff, ki je napadel mojega ptiča ali tisti rotvajler nista čisto nič za soditi ... tisti, ki so držali za povodec ... no o njih se spodobi kakšno reči ...), 

(4) ... labradorji in zlati prinašalci so takooooo prijazni (ha ha ha ... že že ... pa spet ni vse tako metuljčkasto pinki prijazno ... ker je zelo pomembno kako ta labi ali zlatko živi ... kakšne so energije njunega okolja ... kajti to psa kroji),

(5) ... ptičar in mačka ... ja draga moja to ne gre ... (pa ja da ne gre ... če se hoče se najde pot ... najlažje je dvigniti roke in se prepustiti in potopiti v valove usode ... kazati s prstom na druge in se igrati 'ubogi jaz') ... 

(6) ... psa učiti sedenja je smrtni greh (ja ja ... vem ... ni najbolje za pasji skelet ... ne bo pa konec sveta, če pes občasno sede al' mora sedaj nonstop držati stoječ položaj? ...) ... 

(7) ... pes, ki v postelji spi ne more uspešno opravljati dela reševalnega psa (ali katerega drugega) (pa ja ... ne kvasi neumnosti ... kaj ima postelja z delovnostjo psa ... vsaj dobro se pes naspi ...) ... 

... a vidiš kam grem s temi 'predsodki' ... 

... ljudje smo se utelesili na našo čudovito zemljico ... in smo se skozi življenje srečali z dvema možnostma: sprejeti ali zanemariti splošno kodirana prepričanja ... nekateri se brez razmisleka nanje prilepijo ... te norme nosijo kot črno-bel tattoo ... 

... drugi pa se v procesih vpijanja 'pravil in zakonitosti' ustavimo ... se poglobimo v bistvo sebe (globoko ... in če in kadar tam malo nad popkom zacinglja, pomeni, da je tisto nekaj za tebe Ja) ... in se nato odločiš Za sprejeti ali Za Drugače (zunaj pravilnika) Živeti ... 

... kaj misliš? ... kje se me je pogosteje srečalo? ... 

... ja tam, kjer ni neke gneče ... bolj na samem ... ampak zvesta sebi in občutkom (, ki dajejo 'ta pravo' vibracijo dva centimetra nad popkom) ... 

... poskusi vsaj na kakšen dan 'strpnosti' malce natančneje pogledati kako svet deluje ... 

... dajmo pustimo drugim živeti kakor jih radosti ... čeprav morda nismo na isti strani ... svet je široko polje možnosti ... zato "živi in pusti živeti" ... 

PRIPIS: o vsakem predsodku znotraj pasje vede bi lahko napisala precej strani ... in seveda zapisani predsodki so samo in zgolj kapljica v oceanu (ne)smisla ...

Portali

 ... portali ... vrata med trenutkoma ... ko je tančica med tostranstvom in drugimi dimenzijami prosojna ... neopazno tanka ...

... nekoč se o portalih ni veliko slišalo ... morda neroden šepet v izbrani družbi 'čudnih ljudi' ... drugačnih ... new age persone ... 

... danes se o teh velikih vrtincih časa govori, piše, razglablja, premišljuje, pametuje ... spirale časa se uporablja in zlorablja ... odvisno kdo se jim posveča in kako ... 

... s kako čistimi, svetlimi namerami ... ali se gre za dobrobit ali pogubo ... 

... danes in s pogledom nazaj, ugotavljam, koliko veličastnih in magičnih dogodkov mojega življenja se je odpeljalo na časovnici portalov ... 

... nezavedno ... spontano ... nenadzorovano ... 

... vendar dejstvo, da se v človeškem življenju veliko število doživljajev pripeti na portale ni zagotovilo, da situacije živijo večno in da pripetljaji tečejo gladko ... da so znotraj portalov začeti dogodki samo metuljčki, sončki, mašnice in rožnata očala ... ne ... 

... je pa neka,j kar portal prinaša in čemur se ne da izogniti ... od česar ni moč pobegniti ... dejstvo, da so dogodki s štartno točko portala mogočni, nepresahljivi vir osebnostnih transformacij ... prinašajo navdih ... 

... hkrati si velja zapomniti, da so zaključki začetega v portalu neverjetno boleči, vendar hkrati nagrajujoči ... 

... so priložnost za umiranje z novim rojstvom v enakem telesu in s spremenjeno zavestjo lastnega središča ... 

... čista čarovnija ... katarza ... 

... zanimivo je, da se znotraj portala ne zavedamo 'earth shattering' učinka ... šele retrospektiva odkrije 'aha' trenutek in še to samo, če si ga pripravljen zaznati, sprejeti ... 

... in kateri so ti moji portali prehajanja ... 

... 1. 1. dogodek, ki me spremlja in ostaja del mene ... ko se ti zgodi oseba, ki se mora in se začne vrtinčenje spirale z neverjetnimi dogodki ... danes ta oseba ni več del mojega življenja ... njen pečat ostaja ... 

... 9. 9. poroka ... eden najčudovitejših dogodkov v življenju ... kljub turbolenci, ki se je odvijala ob njem ... ostaja to: top doživetje z osebo portala 1. 1. ... zaključeno v telesnosti ... končni izkupiček: popolna sprememba zavedanja sebe ... in brezpogojna ljubezen ... ostaja hvaležnost, da sem si dovolila in imela pogum ... 

... 8. 8. rojstvo otroka ... na dan boginje Isis ... tiste, ki varuje in pozna naše življenjske pogodbe ... tale portal ostaja odprt ... darilo vesolja ... čista radost in ljubezen ... 

... 11. 11. rojstvo psičke Oone Adin dom ... Otte ... štirinožni portal rešiteljice ... zaključen v telesnosti ... ostaja v brezmejnosti ... najglobje čutenje energij in zavesti, ki jo nosijo psi ... 

... sem si želela tako močnih in silovitih začetkov in dušo parajočih zaključkov ... boginja Isis reče: ".. O Ja ..." 

... Alenka pravi: "... če bi vedela koliko bolečine in brezupa me čaka se tega ne bi šla ..." 

... in boginja Isis odvrne: "... zato pa si na poti utelesitve na želje po rasti preko portalov pozabila ..." 

... amen! ... 

zapisala Alenka, 11. 11. 2023 zate Otta Čarobnica 

Žalost ali radost minljivosti

... od kar pomnim me neustavljivo močno privlači 'minljivost' ...

... zavedanje o potovanju h končnosti telesnega pomeni stalnico mojega bivanja ...

sposobnost prehajanja med pestrostjo dimenzij je nekaj popolnoma običajnega (kot jutranja kafetiera kave) ... 

skozi leta ugotavljam, da se večina prebivalcev Zemlje izogiba pogovoru o 'umiranju', 'zapuščanju sveta' ... da je Smrt tabuizirana ... o njej se šepeta ... da smo tisti, ki jo sprejemamo kot nekaj popolnoma vsakdanjega 'čudaki' ... 

številni pred njo trepetajo ... nekateri ji želijo ubežati ... jo prelisičiti ... celo podkupiti ...

osebno sem nanjo pripravljena (, ko pridrvi 'the moment' se gotovo ne bom oklepala te trenutne utelesitve) ... nič bat' ... izjava ne pomeni, da imam 'death wish' .. 

sporočam zgolj, da ob času z veseljem in radostjo spustim gravitacijske vezi matere Zemlje ... le-te mi pogosto pomenijo spone, ki ne omogočajo prostega diha ... 

ja ja, saj vem ... tule bivam z namenom izkusiti za kar sem v višjih dimenzijah bivanja mislila da bo 'žur' stoletja ... ne vem ... meni se ravno ne zdi neka zabava ... ampak, kar je, pač je ... sedaj do konca odplešem ta ples in se nato z raketno hitrostjo spremenim 'v meglico na Veneri' da se bom na tisoč in en način dolgočasila ... takšen je moj načrt ...

urno, neboleče, dokončno ... 

je pa res, da na tem planetu doživljam ogromno sloves ... 

ogromno prehodov ... umiranja ... prenehanja ... 

in to predvsem preko kužkov in muc ... če sem iskrena tudi ljudi, vendar tam manj boli ... z eno izjemo, ki se kar ne celi ...

še desetletje nazaj sem tovrstna dogajanja označevala za 'izgubo' ... pogosto sem se ujela v mislih in glasu "ne vem koliko bolečine še lahko prenesem" ... "koliko sloves" ... udarcev ... brc življenja (, ko ti njihova moč odvzame sapo ... ko hlastaš za zrakom, ki kar ne zaide v pljuča ... ko se utapljaš v oceanih brezizhodnosti ... ko padaš v globoko brezdanjo praznino niča) ...

ti je domač ta občutek? ... sta si z njim na Ti? ... ali si med srečneži, ki niso podpisali višje pogodbe, ki zahteva mojstrenje v soočanju z izgubami? ... lucky you ... 

koliko je pasjih duš, ki sem jih ob prehodu iz telesnosti pestovala ... objemala ... šepetala obljube o skorajšnjem srečanju znotraj energij ... 

številka ne šteje ... v vsej svoji obsežnosti ne nosi nobenega pomena ... 

za mojo človeško dušo pomeni samo 'preveč' ... 

z mano ostajajo vsi tisti pasji pogledi 'ne zmorem več ... Lenka, dovolj je' (Neva) ... 

'Nuša jaz bi še ... kje si?' (, ko so oči izgubljale iskro življenja) ... 

'Tjaž, Nati ne želi več naprej ... moramo ji dovoliti oditi' (o Vesolje, Nati ... Tjaževa opora v najtežjih trenutkih) ... 

'čutim, da je nekaj hudo narobe ... kako je to možno ... še zjutraj je bilo vse navadno' (Otta ... s sabo si pobrala ogromen del mene, ko sem te držala v objemu tam na tleh klinike ... ti si že odšla ... jaz pa sem potrebovala še zadnji stik s telesom ... kaj češ, trenutno sem še del materije) ... 

drobceno shujšano telo muce Lukca ... ki sem ga želela zadržati ker 'kako bom še brez njega sedaj, ko ni Otte' ... 

pa Luna, ki jo je vzela noč in je nikoli vrnila ... 

pa zvesta muca Špela, tiha spremljevalka na pasjih sprehodih in eden je bil poslednji ... 

veš, ni vedno telesna smrt tista, ki prinese zaključek ... o ne ... smrt je prenehanje nečesa znanega ... zato si nadeva različne podobe (, ki niti niso maske, saj tu ni sprenevedanja in igranja igric) .. 

konec je tudi odhod izšolanega psa vodnika ali pomočnika ... Hexi, Šela, Sporty, Zoom, Blue, Lina in še in še ... vsako dušo sem opremila z delčki sebe ... 

pa te je s tem pošiljanjem v svet vedno manj? ... o ne ... s tem, ko delčki tebe potujejo v svet se širiš .. se ne izgubljaš ... postajaš vedno svetlejši, bogatejši, pogumnejši, modrejši ... 

in nenazadnje razhodi zemeljskih duš ... tudi takrat so žrtve ... darovanja ... Rann, tako kot Otta, me nosi (trenutno njuni pasji zavesti potujeta na različnih ravneh obstoja ... nekoč se povežemo) ...

vedno sem trdila, da imam eno izjemno slabo lastnost (no, verjetno jih je precej več, vendar v tem kontekstu je tale tista, ki šteje) ... 

mojo res veliko slabost sem opisovala z besedami 'potrebujem samo pet do deset minut in pes postane del mene' ... 

edino živo bitje, ki mu odprem srce je pes (in seveda muce) ... 

zato slovesa niso preprosta ... so pa nujna ... so stalnica življenja ... zakon bivanjske izkušnje ... 

zaključek: odhod ni nujno razlog za žalovanje ... ni potrebno slediti družbeno sprejetim normam ... je pa potrebno spoštovati lastne občutke in jih izraziti ... 

zato, če ob prehodu čutiš žalost, žaluj, če čutiš radost, ker je bolečina ljubega bitja minila, bodi vesel ... če se pretaka oboje se potopi v oba občutka ... bodi svoboden v sebi ... konec koncev za svoja čustva odgovarjaš zgolj lastni esenci ... 

poskušaj ozavestiti: naj bo žalost ali radost slovo je samo prehajanje v svetlobo in drugačno ferkvenco bivanja ... 

in čisto na koncu vam, dragi moji štirinožci ... pošiljam zemeljske vibracije onkraj morja bolečine ... in seveda kot vedno želja 'hope to see you soon ... sending all the love to the other side and even further to infinity' ...   

in conclusion: I am ready when my time comes ... in all honesty I am ready now 🌈 can we make a deal 🤣 let's STOP here ...